Strix alba Scopoli, 1769
Strix pratincola Bonaparte, 1838
Tyto delicatula Gould, 1837
Pegasta sova (znanstveno ime Tyto alba) je najbolj razširjena med vsemi sovami[2] in živi na vseh celinah razen na Antarktiki.
Velika je od 29–44 cm. Ima svetel, srčast obraz s temnimi očmi, z belim perjem pokrite noge in kratek rep. Prostore za gnezdenje si izbira na podstrešjih, v duplih in gnezdilnicah. Na leto ima 1-2 legli s 4-7 jajci. Samica vali sama. Mladiče hrani samica s plenom, ki ji ga prinese samec. Hrani se z malimi sesalci, pticami in žuželkami. Mlade sove so sposobne leteti po 60 dneh, a se še vedno zadržujejo v bližini kraja izvalitve. Rade imajo toplo klimo z milimi zimami. Živijo v cerkvenih zvonikih, skednjih in propadajočih stavbah blizu travnikov, kjer je veliko malih sesalcev s katerimi se hrani.
Ogroža jo spremenjen način poljedelstva, saj imajo tako na voljo vse manj hrane. Ogroža jo tudi adaptacija starejših objektov in cerkva, kar povzroča pomanjkanje primernih gnezdišč. V Sloveniji ima pegasta sova status redko razširjene gnezdilke. Pri nas gnezdi od 50 do 150 parov[3].
Pegasta sova (znanstveno ime Tyto alba) je najbolj razširjena med vsemi sovami in živi na vseh celinah razen na Antarktiki.
Velika je od 29–44 cm. Ima svetel, srčast obraz s temnimi očmi, z belim perjem pokrite noge in kratek rep. Prostore za gnezdenje si izbira na podstrešjih, v duplih in gnezdilnicah. Na leto ima 1-2 legli s 4-7 jajci. Samica vali sama. Mladiče hrani samica s plenom, ki ji ga prinese samec. Hrani se z malimi sesalci, pticami in žuželkami. Mlade sove so sposobne leteti po 60 dneh, a se še vedno zadržujejo v bližini kraja izvalitve. Rade imajo toplo klimo z milimi zimami. Živijo v cerkvenih zvonikih, skednjih in propadajočih stavbah blizu travnikov, kjer je veliko malih sesalcev s katerimi se hrani.
.jpg)
