C. sativa L. subsp. sativa
C. sativa L. subsp. indica
C. sativa L. subsp. ruderalis
Konôplja (znanstveno ime Cannabis sativa) je od 0,5 do 6 metrov visoka dvodomna rastlina, ki obsega 3 podvrste: Cannabis sativa (navadna ali industrijska konoplja, latinsko tudi Cannabis sativa L. ssp. sativa), Cannabis indica (indijska konoplja, latinsko tudi Cannabis sativa L. ssp. indica) in Cannabis ruderalis. V konoplji se nahaja skupina substanc, ki se imenujejo kanabinoidi, ki so značilni za konopljo, vendar igrajo vlogo tudi v človeškem telesu (npr. pri uravnavanju krvnega tlaka). En od kanabinoidov ima psihoaktivni učinek, imenuje se delta-9-tetrahidrokanabinol ali THC. Konoplja je zaradi kanabinoidov uporabna v medicini ali kot rekreativna droga, zaradi trpežnih vlaken in visoke vsebnosti celuloze pa kot industrijska rastlina.
Človek je odkril konopljo okoli 15.000-5000 let pred našim štetjem. Prvi so konopljina vlakna uporabljali v Mezopotamiji in antičnem egiptu, kjer so jo dodajali glinenim zidakom kot sredstvo ojačitve. Vse do 20. stoletja je bila množično uporabljena po celem svetu. Celo nekateri najslavnejši zgodovinski predmeti so narejeni na konopljini osnovi; ameriška Deklaracija o neodvisnosti je bila pisana na konopljin papir. Mona Liza je naslikana na lesu z barvami, ki bazirajo na konopljinem olju. Gojena in priljubljena je bila tudi na slovenskih tleh, o čemer pričajo narodne pravljice in pripovedke.
Dokazi za inhalacijo kanabisa izvirajo iz 3. tisočletja pr. n. št. kot nakazujejo zoglenela semena kanabisa, ki so jih našli v ritualni žerjavnici v staroveškem pokopnem mestu v sedanji Romuniji. Najbolj znani uživalci kanabisa so biti antični Hindujci iz Indije in Nepala. V sanskrtu so zelišče imenovali ganžika (गांजा/গাঁজা v sodobnih indijskih jezikih gandža). Antično mamilo soma, ki je omenjena v Vedah kot sveti omamljajoči halucinogen, so večkrat povezali s kanabisom.
Kot zanimivosti velja omeniti:
Konoplja se v medicini lahko uporablja v obliki vršičkov, ekstraktov in sinteznih analogov aktivnih sestavin konoplje v takšni obliki, da ustreza aplikaciji. Zgodovina uporabe konoplje v medicinske namene sega v leto 2737 pr.n.š..
Uporaba farmacevtskih pripravkov iz konoplje (sativex, dronabinol) v medicinske namene v Sloveniji je od leta 2014 dovoljena, če vam jih predpiše zdravnik. Uporaba naravne konoplje (vršičkov, smole, ekstraktov) pa je še vedno prepovedana, ker je THC po slovenski zakonodaji se vedno na seznamu prepovedanih drog in sicer v 1. in 2. skupini prepovedanih drog.[2] Uporaba pripravkov iz kanabisa, ki jih izdeluje farmacevtska industrija (npr. zdravilo sativex, ki vsebuje razmerje THC:CBD 1:1) je v Sloveniji na zdravniški recept dosegljivo od leta 2014 naprej. Slovenska vlada je 14. junija 2014 sprejela novo uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog[3], z novo ureditvijo je omogočena uporaba učinkovin iz konoplje v medicinske namene, le-te pa lahko predpiše samo zdravnik. Konoplja, razen industrijske konoplje, torej ostaja prepovedana droga, registrirana zdravila na osnovi kanabinoidov pa lahko po novem zdravniki predpišejo bolnikom na recept za zdravljenje tistih bolezni, pri katerih so ta zdravila dokazano učinkovita. Informacije o uporabi konoplje v medicinske namene so dostopne v letaku in v odgovorih na vprašanja na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje in ministrstva za zdravje RS.
Konoplja izvira iz osrednje Azije in je bila ena prvih psihotropnih drog, ki so jo gojili in uporabljali že pred razvojem pisave. Na Kitajskem je znana vsaj od neolitika (4000 pr.n.š.). Prvi ki je opisal njene terapevtske lastnosti naj bi bil kitajski cesar Šen Nung v svojem "Kompendumu zdravilnih kitajskih rastlin" leta 2737 pr.n.š. Kmalu za tem so jo začeli gojiti zaradi vlaken za tekstil in vrvi, zaradi semen, rekreativne uporabe in uporabe v medicini. V Indijo se je razširila iz Kitajske[4].
Leta 1839 je britanski zdravnik William O'Shaughnessy, medtem ko je delal v Indiji, odkril konopljino analgetično (protibolečinsko), antiemetično (proti bruhanju) in antikonvulzivno (proti krčem) delovanje, da spodbuja apetit in da deluje kot mišični relaksant. Od leta 1854 so konopljo prosto prodajali v lekarnah zahodnih ameriških držav, v britanski farmakopeji pa so se še naslednjih 100 let pojavljali njeni ekstrakti in tinkture.[4]
Po obdobju prohibicije alkohola v Ameriki so jo ameriške blasti "obsodile", da povzroča norost, moralen in intelektualen propad njenih uporabnikov ter ji pripisali zasluge za njihova kriminalna dejanja. Leta 1937 je bil pod pritiskom ameriškega Zveznega urada za narkotike, v nasprotju z nasveti Ameriškega zdravstvenega združenja, uveden davek enega dolarja na unčo (pribl 30 g) konoplje uporabljene v medicinske namene in sto dolarjev na unčo konoplje uporabljene za neodobrene (rekreativne) namene. Iz ameriške farmakopeje so leta 1942 odstranili konopljo, ki je tako izgubila svojo terapevtsko legitimnost. Velika Britanja in velika večina evropskih držav je marihuano prepovedalo leta 1971 s podpisom konvencije o psihotropnih substancah.[4]
Nelegalnosti navkljub so pacienti še vedno uporabljali konopljo v obliki samozdravljenja. 30. julija 2001 so v Kanadi zakonsko dovolili terapevtsko uporabo marihuane bolnikom z nekaterimi resnimi obolenji, leta 2005 je bilo tako tam 821 pacientov in 363 zdravnikov, ki jim je bilo dovoljeno posedovanje. Medicinska konoplja se prodaja/izdaja na recept v Nizozemskih lekarnah od leta 2003.[4]
Konoplja vsebuje vsaj 460 različnih substanc, od katerij je vsaj 66 kanabinoidov[5], ki so osnova za raziskave njenega delovanja. Izmed teh jih velja izpostaviti pet, ki so najpomenbnejše aktivne substance konoplje.
delta-9-tetrahidrokanabinol (THC) analgetično in nevroprotektivno delovanje [6] kanabidiol (CBD) Glavna sestavina medicinske konoplje. Deluje nevroprotektivno, blaži krče, vnetje, kašelj, slabost, anksioznost, zavira rast nekaterih rakavih celic[6][7][8] kanabinol (CBN) Metabolit THC-ja, blag agonist CB1 in CB2 receptorjev. beta-kariofilen (caryophyllen)] Blago protivnetno delovanje.[9] kanabigerol (CBG) Protihipertenzivno delovanjeZ uporabo marihuane v medicinske namene se strinjajo številne zdravstvene organizacije sveta:
Konoplja je industrijsko zanimiva zaradi hitre rasti, količine pridelka, kakovosti in vsestranske uporabnosti. Poleg tega konoplja uspeva na preko 50% Zemljine kopne površine.
Ima najmočnejša poznana rastlinska vlakna, zato se možnost za njeno uporabo kaže na številnih področjih. Iz njenih stebel pridobivajo vlakna za proizvodnjo [blaga, vrvi, gradbenih materialov, proizvodnja plastike in biodizla. Iz nje je moč narediti tudi kozmetiko. Lahko jih uporabimo kot vezne, obložne in izolacijske materiale ter izdelamo konstrukcije, ki so trajnejše, cenejše, lažje in okolju prijaznejše od betonskih, hkrati pa imajo ustrezno trdnost. Danes lahko v gradbeništvu s posebnimi postopki in kombinacijo konoplje s cementom in apnom izdelamo malto, ki je po kakovosti primerljiva z navadnim betonom.
Konopljina semena so z rastlinskega vidika plodovi, tako imenovani oreščki z enim samim semenom, zaprtim v lesnato lupino. Seme vsebuje dve kali (poganjka), v ovoju ali celici okoli teh dveh kali pa so shranjene visoko prehrambne snovi za ljudi in tudi za živali: olje odlične kakovosti (30 – 35 % trigliceridov) vsebuje odlično kombinacijo proteinov (največ edestina), ogljikovih hidratov (35 %), nujno potrebnih mineralov, pomembnih vitaminov, aminokislin in klorofilov.
Velika prednost jedilnih konopljinih semen je ta, da ne vsebujejo nikakršnih strupenih ali motečih substanc (kot jih lahko na primer bombažna, oljna in sojina semena), zato jih lahko zaužijemo tudi surova. Olje in prešane pogače konopljinih semen ni potrebno rafinirati in prečistiti (konopljino olje je hladno stiskano). Konopljina semena ne vsebujejo THCja. Da ne bi prišlo do kakšnih napak pri stiskanju olja, zakon Evropske unije predpisuje zelo natančne meritve jedilne konoplje, zatorej semena konoplje ne škodujejo vašemu zdravju in nimajo nikakršnega toksičnega učinka na človeka.
V preteklosti so bila semena konoplje poznana ne le kot hrana za živali (ptice), ampak tudi kot dodatek človeški prehrani. Konopljina semena vsebujejo več boljakovin kot goveje meso. Dobro uravnovešeno razmerje polinenasičenih maščobnih kislin v konopljinem olju je idealno za človeški metabolizem in uvršča konopljo med popolne oskrbovalce za proteinsko sintezo celotnega telesa. Še posebej imunoglobulin (vezni protein), ki je pomemben za vzdrževanje in okrepitev telesne obrambe. Zato smo manj nagnjeni k boleznim kot so kužne bolezni, rak in tako dalje. Vse nujno potrebne elemente lahko dobimo iz hladno stiskanega konopljinega olja, ki je temno zelene barve, ker barva vsebuje klorofile in karotinoide (carotid = vitamin A).
Konopljina semena se pogosto uporabljajo tudi kot krma za ptiče.
Marihuána, tudi [kanábis, gándža, trava, vutra, hat], je posušen cvet konoplje uporaben kot zdravilo ali droga. Poleg alkohola, tobaka in nikotina je najbolj uporabljena droga na svetu. Aktivna psihoaktivna učinkovina je molekula Δ9-tetrahidrokanabinol ali krajše THC. Kot drogo se uporablja tako Indijsko kot Navadno konopljo. Predel rastline, v katerem se nahaja daleč največ THCja so v cvetovih ženske rastline.
Konoplja je mehka droga, ker ne povzroča fizične odvisnosti, ne uničuje celic, dolgoročni stranski učinki so relativno mili, gledano glede na ostale droge in z marihuano je nemogoče smrtno predozirati. Kljub javnim prepričanjem, je konoplja primerjalno manj škodljiva od alkohola, kajti alkohol je trda droga, zaradi svoje možnosti hude psihične in fizične odvisnosti, relativno lahko dosegljivega praga smrtnega predoziranja in hudih dolgoročnih stranskih učinkov na splošno zdravje, najpogostejši primarni povzročitelj ciroze jeter, okvare, ki je v glavnem smrtna. Zatorej je paradoksalno, da je v neki državi alkohol legalen, marihuana pa strogo preganjana in ne obratno.
Večino potreb po marihuani na črnem trgu v Sloveniji zadovolji Slovenija sama. Konopljo je možno gojiti zunaj (outdoor) ali za štirimi stenami (indoor) pod umetno svetlobo. Gojenje konoplje se je zadnje čase povečalo, večinoma zaradi preprostosti gojenja, vse večje ponudbe legalnih konopljinih semen in opreme, vodičev na internetu itd...
Ko se vdihne konopljin dim, pridejo THC in ostali kanabinoidi preko pljuč v krvni obtok. Po nekaj sekundah pridejo preko krvi do možganov. Možganske celice imajo na svoji zunanjosti kanabinoidne receptorje, ki se ob prisotnosti kanabinoidov aktivirajo in dajo celici ukaz, naj ustavi komunikacijo z ostalimi možganskimi celicami. Po nekaj urah se kanabinoidi »odpnejo« z receptorjev in možganske funkcije se povrnejo, omamljenost pa mine.
Omamljenost spremljajo občutki evforije, brezskrbnosti, sproščenosti in razbremenjenosti. Mišice preidejo v stanje relaksacije, dojemanje časa je počasneje, spremeni se dojemanje čutil. Poslabša se uporabnikov kratkoročni spomin, motorične sposobnosti in reakcijski čas. Zviša se utrip srca, zniža se krvni pritisk. Ko začne omamljenost popuščati, se poviša apetit.
Marihuana je zelo netoksična, kajti predvideni LD50 se pri človeku giblje okoli 1:20.000 in 1:40.000, kar pomeni da je smrtno predoziranje praktično nemogoče. V zadnjih 5000 letih ni bilo niti ene zabeležene smrtne žrtve, ki bi jo povzročila konoplja sama. Vendar je vožnja pod vplivom marihuane, zaradi upočasnjenih refleksnih časov, skrajno nevarna, zaradi česar je že prihajalo do hudih nesreč.
Dolgoročni učinki kanabinoidov na telo so manj jasni. Raziskave so bile opravljene na področjih reproduktivnega sistema, mentalnega zdravja, potenciala zasvojljivosti, tveganju razvoja raka, učinkih na inteligenci in spominu, vendar nobena raziskava ni dokazala kakršnihkoli dolgoročnih učinkov. Zaradi vdihavanja dima uporabnik zaužije veliko ogljikovega monoksida in katrana, čigar učinki na zdravje so splošno znani.
Vse do 20. stoletja je bila konoplja zelo spošovana in prilubljena rastlina, dokler je ni Amerika z zakonom prepovedala in jo očrnila z iracionalno propagando. Kljub mnogim raziskavam, ki potrjujejo medicinsko uporabnost in relativno milo naravno dolgoročnih strnaskih učinkov, je konoplja danes strogo nadzorovana rastlina, v mnogih državah se je ne da legalno dobiti niti v medicinske namene.
Reforma zakona glede legalnega stanja konoplje je danes zelo vroča globalna politična tema, ker mnogi verjamejo, da je konoplja po krivici prepovedana.
Skupina I: rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba in se ne uporabljajo v medicini;
Skupina II: rastline in substance, ki so zelo nevarne zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba in se lahko uporabljajo v medicini;
Skupina III: rastline in substance, ki so srednje nevarne zaradi posledic, ki jih lahko povzro i njihova zloraba in se lahko uporabljajo v medicini.
- odlomek z Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, ki velja v Sloveniji
Kljub mnogim raziskavam, ki potrjujejo medicinsko uporabnost in relativno milo naravno dolgoročnih stranskih učinkov, jo zakon klasificira v I skupino prepovedanih drog, torej po zakonu ni razlike med heroinom in marihuano. Poleg tega bi država imela korist od legalizacije marihuane, predvsem zaradi obdavčitve in povečanje turizma. Velja omeniti, da kljub temu, da je na Nizozemskem konoplja dekriminalizirana, je njena uporaba nižja kot v veliki večini drugih članic Evropske unije in ZDA. Zadnje čase je legalizacija in dekriminalizacija konoplje zelo vroča politična tema, pogosto navedeni razlogi za legalizacijo konoplje so:
Konôplja (znanstveno ime Cannabis sativa) je od 0,5 do 6 metrov visoka dvodomna rastlina, ki obsega 3 podvrste: Cannabis sativa (navadna ali industrijska konoplja, latinsko tudi Cannabis sativa L. ssp. sativa), Cannabis indica (indijska konoplja, latinsko tudi Cannabis sativa L. ssp. indica) in Cannabis ruderalis. V konoplji se nahaja skupina substanc, ki se imenujejo kanabinoidi, ki so značilni za konopljo, vendar igrajo vlogo tudi v človeškem telesu (npr. pri uravnavanju krvnega tlaka). En od kanabinoidov ima psihoaktivni učinek, imenuje se delta-9-tetrahidrokanabinol ali THC. Konoplja je zaradi kanabinoidov uporabna v medicini ali kot rekreativna droga, zaradi trpežnih vlaken in visoke vsebnosti celuloze pa kot industrijska rastlina.