Navadna škorpijonka (znanstveno ime Panorpa communis) je vrsta neškodljivih žuželk iz družine škorpijonk, ki je razširjena po Evropi in severni Aziji.[1][2][3]
Navadna škorpijonka zraste v dolžino do 30 mm, razpon kril pa ima do 35 mm.[4] Zadek je pri obeh spolih sestavljen iz rumenih in črnih členov, glava in zadek sta rdečkasta. Samec ima na zadku značilno prijemalo, podobno škorpijonovemu repu,[4] ki pa ni nevarno. Z njim pri parjenju drži samico. Na glavi ima škorpijonka velike sestavljene oči, čeljusti pa so podaljšane v nekakšno sesalo,[4] ki se odpira na vrhu glave.
Odrasle škorpijonke so aktivne od maja do septembra, prehranjujejo pa se z mrtvimi žuželkami, ki jih včasih celo poberejo iz pajkovih mrež (oblika kleptoparazitizma). Včasih se hranijo tudi z živimi listnimi ušmi. Krila so dobro razvita, prozorna s črnimi pikami ali lisami. Kljub temu le redko letijo na daljše razdalje. Samice jajčeca odlagajo v prst, iz njih pa se izležejo ličinke, ki so podobne gosenicam metuljev. Te se v zemlji prehranjujejo z mrhovino. Po koncu hranjenja se, pri dolžini okoli 20 mm, v prsti zabubijo.
Navadna škorpijonka (znanstveno ime Panorpa communis) je vrsta neškodljivih žuželk iz družine škorpijonk, ki je razširjena po Evropi in severni Aziji.
